Tudi kaj grenkega pride

Pozdravljeni!

 

Žal tudi v letošnjem šolskem letu odpovedujemo prisrčno in zabavno prireditev turnirja ulične košarke. Njalepša hvala, Andrej Sosič in Rožle Bratec Mrvar, ki sta do danes držala vse niti v rokah ter pripravila vse potrebno za izvedbo.

Razlog? Načeloma je glavni razlog dež, ki je neusmiljeno napovedan (čeprav se je vremenska napoved zadnjih nekaj dni vsake dve uri malce spreminjala).

Vendar ni vse v dežju.

Resnični razlog je namreč v neodzivnosti. Staršev, predvsem…

Tokrat mi oprostite manj optimistično naravnano pisanje, vendar ne morem brez neposrednega klica. Kaj se je zgodilo z nami? Smo obupali? Nimamo motiva? Nam je vseeno?

V času, ko se vsa Slovenija s paketi zgrinja k tovornjakom in kaže izjemno empatijo do soljudi v sosednjih državah, ki so v ujmah utrpeli veliko škode, se zdi, kot da smo se na najbližjem domačem terenu dokončno izpeli. Se je začelo v šolskem skladu preveč ponavljati? Morda ni jasen namen ali cilj teh dejavnosti? Ali pa je zavladalo splošno apatično vzdušje, ki mu ne znamo najti razloga?

Lani nam je kazalo dobro in med poletjem smo ob dvomesečni gradnji učilnice na prostem stkali kup zanimivih vezi in ustvarili velik preskok naprej. Vsaj tako je bilo videti. Potem pa se je že takoj v začetku šolskega leta začelo ustavljati. Čutiti je bilo, da delamo s premalo zagona, z nejasno motivacijo. So bila pričakovanja prevelika?

Vsa razmišljanja o razlogih za neuspele poskuse (ki se jih je letos – predvsem s strani aktivacije staršev  – zvrstilo kar nekaj) bi želela strniti v nekaj konstuktivnega, saj se je iz tega potrebno kaj naučiti. Hvaležna bom vsakomur, ki bo prispeval svoje mnenje in razmišljanje – lahko po mailu, lahko pa se vsi pristaši dobrih del za boljšo šolsko skupnost dobimo enkrat po 10. juniju in poskusimo najti nov zagon. Morda ideje in konkretne predloge za prihodnje leto.  Pričakujem kritiko, ki bo imela možnost, da rodi nekaj novega ali očisti staro, kar zavira. Nikakor ne želim vzpodbuditi razprave za kritiziranje kar tako povprek. Kjerkoli je kaj narobe, to pomeni, da imamo priložnost kaj popraviti. Ekipi, ki bo v prihodnjem šolskem letu prevzela vodenje sklada, je potrebno predati dobro popotnico.

Kdor si želi kaj popraviti v našem skupnem okolju, je iz srca vabljen – k pisanju ali (upam, razširjenem) srečanju.

Vsem skupaj želim vse dobro.

 

Polona Bohorič

za Šolski sklad

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: